Vsak tretji evro od občin gre v socialo in mladino!

Vsak tretji evro od občin gre v socialo in mladino!

Trenutne številke govorijo same zase: mesta in občine v Nemčiji vlagajo več kot tretjino svojih proračunov v socialna vprašanja in razvoj mladih. Ta razvoj je še posebej impresiven v študiji Nemškega gospodarskega inštituta (IW Köln), ki kaže, da se je poraba na tem področju od leta 1992 povečala za ogromnih 50 %. Posebej je treba opozoriti na povečanje socialne pomoči in otroškega varstva, ki nista več le stranski vidik občinskih proračunov, temveč osrednji nalogi. Radio Köln poroča, da to za današnje občine ni le izziv, ampak tudi nuja.

Sestava občinske porabe se je v zadnjih 30 letih močno spremenila. Medtem ko druga področja, kot so gradnja cest ali kanalizacija in odlaganje odpadkov, propadajo, so socialni izdatki postali pomembnejši. Te spremembe so pogosto posledica političnih odločitev na državni in zvezni ravni. Velik del občinske porabe določajo pravni predpisi, kot so SGB II (osnovna varnost), SGB VIII (varstvo otrok in mladine) in SGB XII (socialna pomoč), ki neposredno vpliva na finančno stanje občin. Ti zakoni tvorijo osnovo občinske socialne porabe, ki vključuje različne vidike, kot so denarni prejemki, infrastruktura in storitve, in ima zdaj stalno mesto v proračunu.

Pogled na finančne izzive

Ni presenetljivo, da visoka socialna poraba vodi v fiskalne težave v številnih mestih in občinah. Ta izziv je še posebej izrazit v finančno šibkejših občinah. Po obsežni analizi se bruto izdatki za mlade in socialne zadeve po vsej državi nenehno povečujejo, rezultati Zvezne agencije za državljansko izobraževanje pa kažejo tudi na dramatično povečanje izdatkov za socialno varnost. Ti so v letu 2017 znašali okoli 788 milijard evrov, kar je predstavljalo 57,2 % odhodkov javnega proračuna. Bpb poudarja, da ima v tej strukturi osrednjo vlogo predvsem socialna varnost, ki je zajela 621 milijard evrov.

Ta razvoj bi lahko imel daljnosežne posledice za občinske finance. Trenutni diskurz o tem, da bi zvezna vlada razbremenila občine, se zato mnogim zdi nujno potreben. Medtem ko si zahteve po finančnem nadomestilu med zveznimi in lokalnimi oblastmi delijo stranke, posebna potreba po ukrepanju pogosto ostaja v ozadju. Doslej še ni enotnega pristopa k zagotavljanju finančnih sredstev občinam, ki jih potrebujejo za kritje socialnih bremen. Pogled na regionalne razlike pokaže, da na primer v Severnem Porenju-Vestfaliji in Hessnu občine krijejo največji delež socialnih izdatkov, in sicer 85 %, medtem ko ima Turingija najmanjši delež, 38 %. Wikipedia pojasnjuje te razlike.

Če povzamemo, občinska socialna poraba ni le vprašanje proračuna, ampak tudi izjava o socialnih prednostnih nalogah in izzivih, s katerimi se soočajo mesta in skupnosti. Študije kažejo, da imajo te naložbe močan družbeni pomen in hkrati ponazarjajo potrebo po iskanju potrebnih razbremenitev za občine. Močan znak v časih, ko sta socialna integracija in skrb za otroke pomembnejša kot kdaj koli prej.