Köln gori: protivojni pohod se stopnjuje – več deset ranjenih!

Köln gori: protivojni pohod se stopnjuje – več deset ranjenih!

V Kölnu so 30. avgusta 2025 potekale množične protivojne demonstracije, na katerih je na ulice protestiralo proti vojni in naborništvu do 3000 ljudi. Pohod, ki je bil sprva miren, se je zvečer končal s silovitimi spopadi med demonstranti in policijo. Po besedah ​​udeležencev je policija obkolila ljudi, zaradi česar je bilo 40 do 60 poškodovanih, ki so jih napotili na zdravniško pomoč, vendar jim ni bilo dovoljeno oditi v bolnišnico. Policija pa je trdila, da so demonstranti napadli policiste; Trenutni podatki o poškodovanih demonstrantih niso bili na voljo. Policija je napotila velik kontingent za spremljanje demonstracij, medtem ko so bili udeleženci pozvani, naj odstranijo maske.

Nekateri protestniki so nosili vpadljive transparente s sporočili, kot sta "Ne bomo umrli v vaših vojnah" in "Ne vpoklicu." Demonstracije so bile očitno usmerjene proti vse večji militarizaciji Nemčije in so pozivale k demilitarizaciji države. Po poročanju WDR je policija ustavila pohod pri Heumarktu, ker so se številni udeleženci pojavili z drogovi za zastave in palicami, kar je kršilo zahteve.

Previdna svoboda ali represija?

Nenehni konflikti v zvezi s svobodo zbiranja odpirajo tudi vprašanja, ki presegajo kölnske demonstracije. Po mnenju Amnesty International je Nemčija prvič opredeljena kot država, v kateri je pravica do svobode zbiranja vse bolj omejena. Organizacija opaža naraščajoč trend kriminalizacije protestov kot grožnje javni varnosti, kar državljanom otežuje uveljavljanje osnovne pravice do svobode zbiranja.

Paula Zimmermann, strokovnjakinja za svobodo izražanja in zbiranja pri Amnesty, je izrazila zaskrbljenost zaradi represivne zakonodaje in uporabe preventivnega pripora, ki se včasih uporablja proti podnebnim aktivistom. V zadnjih letih se je v različnih mestih povečala kriminalizacija protestov. Na primer, v Berlinu so bile vse demonstracije ob dnevu spomina na Nakbo maja 2023 prepovedane z argumentom, da bi lahko predstavljale grožnjo javnemu redu.

Kölnski spori so le en primer širšega trenda, ki vpliva tudi na druge nemške regije. Različne iniciative, tudi tiste iz mirovnih in propalestinskih skupin, so se zbrale že pred samimi demonstracijami in opozarjale na nujno potrebno prijateljstvo med narodi, še posebej med Nemčijo in Rusijo. Ne samo, da je bila kritizirana militarizacija Nemčije, ampak je bila zahtevana tudi jasna zavrnitev zakona o naborništvu.

Potek kölnskih demonstracij in stopnjevanje konfliktov znova kaže, kako pomembno je zagovarjati lastna prepričanja – in hkrati spodbujati odprt dialog, ki spoštuje različnost in ohranja svobodo zbiranja v Nemčiji.