Šokanten napad v Kölnu: Med akcijo huje poškodovana policistka!

Šokanten napad v Kölnu: Med akcijo huje poškodovana policistka!

V kölnski četrti Ehrenfeld je pred kratkim prišel v javnost pretresljiv incident, ki je znova sprožil razpravo o policijskem nasilju in o tem, kako ravnati s storilci. 15. novembra 2024 je 40-letni Mbanbe M., moški iz Konga s kazensko kartoteko, naključno napadel mimoidoče in ranil več ljudi. Poklicali so policijo in ob prihodu policistov se je storilec ostro upiral. Posebej dramatičen je bil napad na policistko, ki je ni le potisnil na tla, ampak jo je vlekel tudi za lase. V usodnem trenutku ji je Mbanbe odgriznil košček ušesa, kar ni povzročilo le hudih telesnih poškodb, ampak je tudi onesposobilo policistko in ji povzročilo hude travme. Poročilo24 poroča, da je bil ugriznjen ušesni del kirurško prišit, a ga je policistovo telo zavrnilo.

V naslednjem sojenju, ki se je končalo 30. maja 2025, je Mbanbe M. priznal dejstva, vendar je izjavil, da se ne spomni, ker je bil pod drogami. Deželno sodišče v Kölnu ga je obsodilo na štiri leta zapora in travmatizirani policistki naložilo tudi plačilo 30.000 evrov odškodnine. Sodnik Necmettin Gül je dejanje označil za "izjemno hudo kaznivo dejanje" in poudaril, da se napadi na policiste po 114. členu kazenskega zakonika kaznujejo strožje kot podobna kazniva dejanja proti zasebnikom.

Osredotočite se na obravnavo policijskega nasilja

Ta incident osvetljuje vprašanje policijskega nasilja, o katerem se v Nemčiji vse bolj razpravlja po primeru Georgea Floyda v ZDA. Študije, kot so tiste z Goethejeve univerze v Frankfurtu na Majni, kažejo, da je policijsko nasilje lahko prisotno ne le v izjemnih situacijah, kot so veliki dogodki, ampak tudi v vsakdanjih operacijah. Policijsko nasilje je definirano kot prekomerna uporaba fizične sile s strani policistov, ki je v Nemčiji dosegla zaskrbljujoče razsežnosti. Študija poroča, da tovrstne izkušnje prizadenejo predvsem mlade moške in da so stres, pomanjkanje osebja in slaba komunikacija pogosto sprožilci nasilnih napadov. Deutschlandfunk poudarja, da policijska kultura nasilje včasih obravnava kot običajno vedenje, kar je stalni problem.

Nedavna odločitev BGH o zahtevkih za bolečino in trpljenje bi lahko dala nov zagon za pravno obdelavo policijskega nasilja. Prej se je krila le materialna škoda. Nova zakonska pravica do odškodnine za nepremoženjsko škodo, kot je tista, povzročena z lažnimi aretacijami, bi lahko pomagala okrepiti pravni status državljanov, ki so utrpeli škodo zaradi policijskih dejanj. Tudi tu ne smemo zanemariti potreb policistov: reforma policijskega usposabljanja in boljša komunikacija bi lahko pomagali ublažiti takšne kritične situacije, preden se zaostrijo. Zdi se, da so nadaljnji ukrepi za boj proti „esprit de corps“ v policiji in za izboljšanje kazenskega preiskovanja incidentov bistveni za krepitev zaupanja v uradnike organov kazenskega pregona. Haufe poudarja, da je pomembno, da imajo prizadeti državljani zaupanje, da prijavijo incidente in sprožijo pravne ukrepe.