Vrnitev obveznega služenja vojaškega roka? NRW nadgrajuje in modernizira vojašnice!

Vrnitev obveznega služenja vojaškega roka? NRW nadgrajuje in modernizira vojašnice!

Varnostnopolitične razmere v Evropi so se v zadnjih letih močno spremenile in razprava o morebitni vrnitvi obveznega služenja vojaškega roka v Nemčiji dobiva zagon. Bundeswehr je bil od leta 2011, ko so leta 2011 prekinili obvezno služenje vojaškega roka, močno oslabljen, kar se zdaj kaže: po trenutnih poročilih bo do leta 2025 primanjkovalo okoli 20.000 vojakov, oborožene sile pa lahko sprejmejo le 5000 pripadnikov vojaškega roka na leto. Da bi zadostil tej potrebi, zvezni obrambni minister Boris Pistorius (SPD) resno razmišlja o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Bundeswehr in zvezna obveščevalna služba to vidita kot odgovor na grožnjo Rusije, ki tvega, da bo v bližnji prihodnosti začela konvencionalno vojno proti državam Nata. Govorice o vrnitvi obveznega služenja vojaškega roka so v zraku in poteka burna razprava o tem, kakšne bi lahko bile prihodnje vojaške strukture in ali bi bilo treba v obvezno služenje vojaškega roka vključiti tudi ženske.

V Severnem Porenju-Vestfaliji (NRW) je že na voljo več vojašnic za sprejem novih nabornikov. To med drugim vključuje priznano vojašnico letalskih sil v Kölnu, ki je del večjega načrta za posodobitev in po potrebi preoblikovanje Bundeswehra. Drugod je treba ponovno aktivirati ali celo obnoviti stare vojašnice, kar je bistveno za prihodnost nemške obrambne sposobnosti. Na splošno NRW vlaga več denarja v Bundeswehr, obseg gradnje pa se je nedavno povečal za skoraj 40 milijonov evrov na skupno 222 milijonov evrov. Vlaga se tudi v infrastrukturo, na primer v vojašnico Glückauf v Unni, kjer gradijo več kot 600 sodobnih bivalnih sob za vojake.

Realnost naborništva in izzivi

Kljub razpravam o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka so na številnih področjih še vedno težave. Poleg potrebe po obnovitvi osebja in struktur za izvajanje strokovnjaki, kot je novi komisar oboroženih sil Henning Otte (CDU), poudarjajo, da Bundeswehr zdaj ni opremljen za obvezno služenje vojaškega roka. Ukinjene so bile vojaške nadomestne pisarne in prodane številne vojašnice, kar bi lahko otežilo izvedbo celovite vrnitve naborništva. Tudi samo vojaško obveznost bi bilo mogoče vrniti le v mirnem času z navadno večino v parlamentu. Ena od možnosti bi lahko bil model, podoben švedskim konceptom vzorčenja. Na Švedskem se morajo moški prijaviti in del letne skupine je nato povabljen na zbor, čeprav se lahko prostovoljno udeležijo tudi ženske.

Poleg tega se razpravlja o konceptu, po katerem bodo kandidati za služenje vojaškega roka bolje plačani. Bodoči vojaki v »novi vojaški službi« dobijo status »začasnega vojaka« (SaZ), ki jim ponuja privlačne finančne pogoje. Ti ukrepi naj bi pomagali zapolniti kadrovske vrzeli v Bundeswehru, da bi izpolnili cilje Nata.

Mednarodne primerjave

Vzporedno z dogajanjem v Nemčiji tudi druge države kažejo, da lahko naborništvo še vedno igra pomembno vlogo v vojaški strategiji. Medtem ko sta na primer Francija in Velika Britanija že zdavnaj odpravili naborništvo in se zanašata na poklicne vojske, se Poljska ob ukinitvi naborništva močno preoborožuje. Litva in Latvija sta jih celo ponovno uvedli. Na Finskem pa je vojaški rok del vojaške kulture, pri čemer so moški obvezni, ženske pa lahko sodelujejo prostovoljno. Takšni mednarodni primeri jasno kažejo, da je razprava o obveznem služenju vojaškega roka na dnevnem redu v mnogih evropskih državah in lahko prinese premik v zastale strukture.

Ostaja vprašanje, ali in kdaj bo Nemčija sprejela potrebne ukrepe za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Razmere v varnostni politiki zahtevajo obravnavo tega vprašanja, medtem ko mladi v Bundeswehru in družbi čakajo, kako se bo oblikovala njihova prihodnost.