Akcijski dan Državni parlament postavlja šolo: mladi izkusijo demokracijo od blizu

Akcijski dan Državni parlament postavlja šolo: mladi izkusijo demokracijo od blizu

Danes, 11. junija 2025, je v deželnem parlamentu Severnega Porenja-Vestfalije na dnevnem redu akcijski dan »Deželni parlament postavlja šolo«. Ta velik projekt poteka od leta 2018 in želi mlade navdušiti za politična vprašanja in jih naučiti pomena demokracije. V zadnjih letih se je interaktivnih šolskih obiskov udeležilo več kot 17.000 učencev, ki so jim omogočili pristen vpogled v delovanje parlamenta. Idejo akcijskih dni je uresničil André Kuper, predsednik državnega zbora.

Letos je povabljenih 13 šol iz različnih mest, vključno s presenetljivimi talenti, kot so gimnazija Köln-Holweide, Gimnazija Erich-Kästner in Gimnazija Hölderlin iz Kölna-Mülheima. Te šole so v intenzivnem stiku z drugimi izobraževalnimi ustanovami v Severnem Porenju-Vestfaliji, da bi skupaj promovirale idejo demokracije.

Vpogledi v parlamentarno delo

Med akcijskimi dnevi lahko študentje za govornico državnega parlamenta doživijo občutek prave razprave. Letos okoli 800 mladih za dva dni zaseda düsseldorfski deželni parlament in simulira plenarno zasedanje. Med tokratno simulacijo je bila na dnevnem redu kontroverzna razprava o obveznih kostumih v šolah v času karnevala. 9. razred Ben Scheffzick iz Leichlingena, ki prevzema vlogo predsednika deželnega parlamenta, se je izrekel proti takšni dolžnosti.

Podpredsednik državnega parlamenta Rainer Schmeltzer je ob tej priložnosti poudaril, kako pomembno je senzibilizirati mlade za politična vprašanja. »Politika ni le nekaj za odrasle,« je pojasnil in poudaril, da naj bi tovrstne akcije približale temo tudi mladim, ki jih prej malo zanima. Študenti vse bolj kažejo, koliko so zavzeti - Fay Koeman iz Düsseldorfa je dober primer, kako lahko z informacijami in razpravami pridobite novo zanimanje za politična vprašanja.

Politična vzgoja kot temelj demokracije

Sedanje razprave o političnem izobraževanju poudarjajo potrebo po razjasnitvi demokratičnih vrednot in zmanjšanju ekstremizma. V tem kontekstu je pomemben korak akcijski dan »Državni parlament postavlja šolo«. Bechersbachov konsenz iz leta 1976, ki naj bi bil osnova za politično izobraževanje, je vedno znova postavljen pod vprašaj kot osrednja točka. Kritiki zahtevajo, da politična vzgoja ne bi smela služiti le kot preventivni ukrep, ampak bi morala biti namenjena tudi spodbujanju zrelosti in družbenih sprememb. Krepitev političnega izobraževanja ima ključno vlogo, saj oblikuje državljane, ki aktivno sodelujejo v demokratični skupnosti.

Če povzamemo, lahko rečemo, da pobuda »Državni parlament postavlja šolo« ne cilja le na politični interes mladih, ampak postavlja tudi temelje za živahno demokratično kulturo. Naj bo v razredu ali med takšnimi aktivnostmi – tisti, ki vedo, kaj dela državni parlament, so bolje pripravljeni na prevzem odgovornosti v prihodnosti. Izziv ostaja velik, a dogodki, kot je ta, kažejo, da je veliko mladih, ki imajo dober smisel za politiko.

Za več informacij o akcijskih dnevih in ciljih političnega izobraževanja v demokraciji obiščite spletno stran državnega parlamenta, Tagesschau in bpb.de.