Več sto na protivojnem pohodu v Kölnu: nasilje med policijo in protestniki!

Več sto na protivojnem pohodu v Kölnu: nasilje med policijo in protestniki!

Na stotine ljudi se je 1. septembra 2025 zbralo v središču Kölna na impresivnem protivojnem pohodu. Dogodek je organiziralo zavezništvo Rheinmetall disarmen, ki je predstavilo jasne zahteve, med drugim pobudo za demilitarizacijo Nemčije in protest proti zakonu o naborništvu. Po poročanju Borkener Zeitung so demonstranti korakali s gesli, ki spodbujajo razmišljanje, na transparentih, kot sta »Ne bomo umrli v vaših vojnah« in »Ne vpoklic«.

Na začetku demonstracij je bilo razpoloženje mirno. Toda tekom dneva je prišlo do nasilnih spopadov med policijo in demonstranti ob robu dogodka. Po navedbah tiskovnega predstavnika policije, kot poroča Tagesschau, so demonstranti napadli policiste, kar je na koncu privedlo do odločitve o razpadu demonstracij pozno zvečer. Policija je s plinom in palicami spravila situacijo pod nadzor.

Konflikti in poškodbe

Število poškodovanih na obeh straneh je precejšnje: demonstranti so poročali o 40 do 60 poškodovanih, ki niso mogli dobiti zdravniške pomoči, medtem ko je policija zabeležila 13 poškodovanih policistov, od katerih trije niso bili več sposobni za službo. Poleg tega je bilo okoli 150 demonstrantov ranjenih. Tiskovni predstavnik policije pa je poudaril, da natančnejši podatki o številu poškodovanih med protestniki še niso znani.

Policija je sporočila, da je bilo za zavarovanje dogodka mobiliziranih okoli 1600 reševalcev. Čez dan so pridržali dve osebi, ko so policiste med poskusom zaustavitve potisnili na tla. Policisti so v spremljevalnem vozilu našli tudi nevarne snovi, kot so denaturirani alkohol in plinske jeklenke.

Kontekst protestov v Nemčiji

Dogajanje v Kölnu poteka tudi v ozadju dejstva, da je pravica do svobode zbiranja v Nemčiji vse bolj pod pritiskom. Po mnenju Amnesty International je svoboda zbiranja omejena z represivnimi zakoni in policijskim nasiljem. Strokovnjakinja za svobodo zbiranja Paula Zimmermann je zaskrbljena zaradi naraščajočega dojemanja protestov kot grožnje javni varnosti in ne človekove pravice.

Zahteve kölnskih demonstrantov tako odražajo širše gibanje, ki je usmerjeno proti militarizaciji in ponovnemu oboroževanju v Nemčiji. Protesti, kot je ta pohod, kažejo na odločenost mnogih državljanov, da dvignejo glas proti vojni in krivicam, tudi v času, ko so takšna zbiranja vse bolj kriminalizirana.

Protivojni pohod v Kölnu predstavlja nadaljnji izraz neprekinjenega nasprotovanja vojni in militarizaciji. Videti je treba, kako se bodo razvijali družbeni in politični odzivi na takšne proteste in ali bodo pomisleki protestnikov vzeti resno.