Razmah oboroževanja: Deutz AG izkorišča priložnost v kriznem gospodarstvu

Razmah oboroževanja: Deutz AG izkorišča priložnost v kriznem gospodarstvu

Razmah orožja povzroča valove v gospodarstvu Kölna, medtem ko se tradicionalna industrija spopada z izzivi. Posebej zanimiv primer tega je Deutz AG, najstarejši proizvajalec motorjev na svetu, ki že več kot 160 let proizvaja motorje za traktorje, kombajne in gradbene stroje. Sebastian C. Schulte, ki je bil izvršni direktor od 13. februarja 2022, je spremenil usmeritev podjetja kmalu po prevzemu funkcije, ko je enajst dni pozneje ruski napad na Ukrajino spremenil varnostno situacijo v Evropi. V tem kontekstu Tagesschau poroča, da so se države Nata odločile, da bodo namenile 3,5 % svojega bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke, kar pomeni velik potencial za podjetja, kot je Deutz.

Trg orožja vidi dobre priložnosti za Deutz. Schulte namerava povečati delež podjetja v obrambnem sektorju z manj kot 2 % na 5 do 10 %. Motorji za vojaške namene zahtevajo posebne prilagoditve, da so primerni za kerozin. Razvojni inženir Alexander Haas že dela na optimizaciji modela motorja za havbice. Sprva je bil to za nekatere zaposlene težak korak, a skepticizem se je polegel, saj obrambna dejavnost ne le zagotavlja nova naročila, ampak tudi stabilizira delovna mesta.

Poraba za obrambo in njeni izzivi

Financiranje ostaja osrednji vidik nemške obrambne politike. Po novih volitvah februarja 2025 se zvezna vlada sooča s podobnimi izzivi kot njeni predhodniki. Nemčija že dolgo ni dosegla Natovega cilja, da bi obrambne izdatke povečala na 2 odstotka BDP, leta 2024 pa na 2,1 odstotka, kar je pod povprečjem Nata, ki znaša 2,7 odstotka. Kot odgovor na konflikt v Ukrajini je bil ustanovljen poseben sklad v vrednosti 100 milijard evrov. Strokovnjaki pa opozarjajo, da brez konkretnih protifinancerskih ukrepov obstaja tveganje finančne vrzeli v višini 21,5 milijarde evrov do leta 2028, tudi če bo dosežen dvoodstotni cilj, poroča IWD.

Razpravo o izdatkih za obrambo je znova sprožil konflikt v Ukrajini. Po podatkih inštituta Kiel bi lahko povečanje porabe z 2 odstotkov na 3,5 odstotka BDP stalo okoli 300 milijard evrov letno. Lahko pa bi to spodbudilo tudi dodatno zasebno gospodarsko aktivnost in s tem zagotovilo pozitivne impulze za celotno gospodarstvo. Zlasti razvoj naslednje generacije obrambne opreme zahteva prilagoditev evropske raziskovalne in razvojne politike.

Ekonomske alternative in globalne primerjave

Medtem ko razmah orožja navdihuje nekatera podjetja, ostaja vprašanje splošnega gospodarskega vpliva. Klaus-Heiner Röhl z Nemškega gospodarskega inštituta meni, da je potencial razmaha orožja omejen. Kljub vse močnejši orožarski industriji je avtomobilska industrija približno desetkrat večja in znanstveniki z Univerze v Mannheimu poudarjajo, da bi lahko imela vlaganja v izobraževanje ali infrastrukturo ekonomsko vzdržnejše učinke.

Vznemirljiva slika se pokaže, če primerjate trenutno stanje v Nemčiji z obrambnimi izdatki ZDA, ki za obrambo namenjajo skoraj 3,4 odstotka svoje gospodarske proizvodnje. Mark Rutte, generalni sekretar Nata, je spomnil, da je Evropa v času hladne vojne porabila več kot 3 odstotke. S trenutnim razmahom orožja v kombinaciji s finančno vrzeljo, ki jo predvidevajo strokovnjaki, bi lahko bila ogrožena obrambna zmogljivost Evrope, če ne bi bilo pravočasno ukrepano.

Zdi se, da so nekatera podjetja, kot je Deutz, ohranila dobro vlogo pri poslovanju z orožjem, medtem ko se politiki soočajo z izzivom določanja poti za prihodnjo varnost. Ostaja vprašanje, kako bo ta razvoj dolgoročno vplival na gospodarstvo v Nemčiji, zlasti v mestu, kot je Köln. Komaj čakamo, da vidimo naslednje korake!