Suche
Mein Konto
Šef IAEA opozarja: Iran grozi z jedrsko nevarnostjo!
Vodja IAEA Grossi izraža zaskrbljenost zaradi iranskega bogatenja urana. Nemčija in ZDA načrtujeta ukrepe v Varnostnem svetu ZN.
Šef IAEA opozarja: Iran grozi z jedrsko nevarnostjo!
V zadnjih dneh se zaskrbljenost glede iranskega jedrskega programa še povečuje. Rafael Grossi, vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), je izrazil zaskrbljenost zaradi porasta skoraj jedrske kakovosti urana v Iranu. To je še posebej zaskrbljujoče, ker je Iran edina država brez jedrskega orožja, ki proizvaja takšne količine. Poročilo iz Radio Köln prikazuje Grossija, ki poziva Iran, naj odgovori na vprašanja o nerešenih jedrskih projektih.
Razmere se še naprej zaostrujejo. Nemčija, Francija, Velika Britanija in ZDA načrtujejo resolucijo v svetu guvernerjev IAEA, ki bi potrdila, da Iran krši svoje pravne obveznosti. Obeti niso rožnati: če se bo nesodelovanje nadaljevalo, bi lahko Varnostni svet ZN poklicali poleti. Iranski uradniki so na drugi strani dali vedeti, da ne nameravajo izdelati jedrskega orožja in grozijo s protiukrepi.
Kompleksna slika
Ozadje konflikta je kompleksno. Poročilo iz Južnonemški časopis razkriva, da se je iranska proizvodnja urana, skoraj primernega za orožje, med jedrskimi pogajanji močno povečala. Iran ima trenutno okoli 409 kilogramov urana s 60-odstotno čistostjo, kar je približno 49-odstotno povečanje od zadnjega četrtletnega poročila. Zanimivo je, da bi samo 42 kilogramov urana zadostovalo za izdelavo jedrskega orožja, če bi ga obogatili na 90 odstotkov.
Steve Witkoff, posebni odposlanec ameriškega predsednika Trumpa, je iranskemu vodstvu predstavil podroben predlog sporazuma o njegovem jedrskem programu. Razpravlja se, da bi lahko »regionalni konzorcij« prevzel obogatitev za civilne namene, ki bi ga spremljala IAEA. Ostaja pa vprašanje, ali bi bili obogatitveni obrati v Iranu ali zunaj njega, kar bi lahko bilo ključnega pomena za pogajanja.
Zgodovina iranskega jedrskega programa
Iranski jedrski program ima dolgo zgodovino, saj sega v leto 1959, ko so ga začeli dopolnjevati zaloge jedrske energije. Toda politične turbulence, od islamske revolucije do vojaških spopadov, so vedno znova motile razvoj dogodkov. Dokončne namere Irana glede jedrskega orožja ostajajo nejasne, saj vlada zanika razvoj takšnega orožja in vztraja pri miroljubni uporabi jedrskega programa, kot je npr. Wikipedia poročali.
Geopolitične napetosti v regiji in iranske vojaške dejavnosti še naprej vplivajo na razmere. Obširnejše poročilo IAEA bi lahko Varnostnemu svetu ZN služilo kot podlaga za ukrepanje proti Iranu. Videti je treba, kako se bo mednarodna skupnost odzvala na ta razvoj dogodkov in kakšni bodo nadaljnji koraki za stabilizacijo razmer.