Moda s sporočilom: prisilne posvojitve v NDR v središču pozornosti!

Moda s sporočilom: prisilne posvojitve v NDR v središču pozornosti!

Na letošnjem berlinskem tednu mode je berlinski oblikovalec Kilian Kerner razburil svojo novo kolekcijo, ki obravnava temno poglavje nemške zgodovine: prisilne posvojitve v NDR. Predstava je potekala v Uber Areni in ni bila le paša za oči, ampak tudi spodbuda k razmišljanju. Ekstravagantne obleke manekenk, navdihnjene z videzom iz 80. let, so spremljali srhljiv stražni stolp in monitorji, na katerih je pisalo "Pozor, zdaj zapuščate Zahodni Berlin." Kot poroča Radio Köln, je Kerner želel v svojih dizajnih združiti glamur in grozo.

V tej kolekciji, ki raziskuje vrhunec prisilne posvojitve, so modeli nosili vpadljive puloverje s kapuco s slogani, kot je "Kje so naši otroci?" in držal na roko napisane plakate. Še posebej vznemirljiva je bila podoba moškega modela, ki je predstavljal punčko v grobem sivem kombinezonu. Ta slika je namenjena vizualni ponazoritvi krivic, povezanih s posvojitvami. Sam Kerner je bil senzibiliziran z dokumentarnim filmom o blaginji otrok in posvojitvah v NDR in je želel s svojim delom pritegniti pozornost javnosti na to problematiko.

Politična razsežnost prisilnih posvojitev

Prisilne posvojitve v NDR so primer državne represije. Ocene kažejo na okoli 10.000 primerov. Ključni vidik teh praks je bil pritisk, ki so ga doživeli številni starši. Urad za mladino bi lahko odločal tudi brez soglasja bioloških staršev, kot je razvidno iz primera Sabine Zapf, ki je pristala v otroškem domu, potem ko kot mati samohranilka ni mogla roditi tretjega otroka. Deutschlandfunk Kultur poroča o njeni boleči izgubi, ko se je njen biološki oče boril za njeno vrnitev, a mu ni uspelo.

Matere, ki so jih prizadele prisilne posvojitve, so bile pod velikim pritiskom. Viola Greiner-Willibald poroča, da si mnoge ženske zaradi strahu pred represijo niso upale nasprotovati temu, da jim država odvzame otroke. Družinski zakonik NDR ni pokazal usmiljenja in je zahteval, da se otroci vzgajajo v »socialistične osebnosti«. "Der Spiegel" je že leta 1975 poročal o tej spodleteli politiki, ki se nato do danes ni ustrezno lotila.

Osredotočite se na obdelavo

Obdelava te zgodbe še ni končana. Leta 2019 je Bundestag pozval, naj se dokumenti o posvojitvah ne uničujejo več, sprejeti pa so bili tudi ukrepi za vzpostavitev »centralne pisarne za informacije in namestitve«. Končni rezultati in konkretni ukrepi so še vedno nejasni, saj naj bi bila študija zveznega ministrstva za notranje zadeve končana šele v začetku leta 2026, kot poudarja Zwangsadoptierte Kinder. Sam Kerner zahteva ne samo vzpostavitev zbirke podatkov o DNK, ampak tudi dostop do pomembnih datotek o posvojitvah za prizadete starše.

Ob koncu modne revije je ostalo odprto vprašanje, koliko prizadetih staršev in otrok še čaka na razjasnitev in pravico. Ljudje, ki so bili s prisilno posvojitvijo oropani identitete in svojih otrok, si zaslužijo ta obračun. Kilian Kerner upa, da bo s svojo zbirko znova zaživel in rešil vsaj deset novih primerov v enem letu. Zgodba o prisilnih posvojitvah v NDR je navsezadnje zgodba o izgubi in neumornem iskanju pravice.