Moda s sporočilom: prisilni posvojitve v GDR v središču pozornosti!

Moda s sporočilom: prisilni posvojitve v GDR v središču pozornosti!

Berlin, Deutschland - Na letošnjem berlinskem tednu mode je berlinski oblikovalec Kilian Kerner povzročil vznemirjenje s svojo novo kolekcijo, ki se ukvarja s temnim poglavjem v nemški zgodovini: prisilni posvojitve v GDR. Oddaja se je odvijala v Uber-Areni in ni bila le pogostitev za oči, ampak tudi spodbudila k razmišljanju. Ekstravagantne obleke modelov, ki jih je navdihnil videz 80 -ih, so spremljali mrzlo stražarsko stolpnico in monitorji, ki so opozorili na napis "pozornost, zdaj zapuščajo West Berlin". Tako je Kerner želel združiti tako sijaj kot grozo v svojih dizajnih, kot je Radio Köln.

V tej zbirki, ki obravnava visoko fazo obveznih posvojitev, so modeli nosili presenetljive puloverje s sloganom, kot so "Kje so naši otroci?" In držal ročno napisane plakate. Podoba moškega modela, ki je predstavila otroško lutko v grobi sivi obleki, je bila še posebej mravljinčasta. Ta slika je namenjena vizualno ponazoritev pritožb, povezanih s posvojitvami. Kerner je bil sam seznanjen s to težavo z dokumentarcem o otroški blaginji in posvojitvah v NDR in je želel s svojim delom na tej težavi potegniti javnost.

politična razsežnost obveznih posvojitev

Prisilne posvojitve v GDR so primer državne represije. Ocene predvidevajo približno 10.000 primerov. Bistveni vidik teh praks je bil pritisk, ki so ga doživeli številni starši. Mladinski urad za dobro počutje je lahko sprejemal odločitve brez soglasja fizičnih staršev, kot je jasno, da je uporabil primer Sabine Zapf, ki je pristala v otroškem domu, potem ko tretji otrok ni bilo mogoče pričakovati po njej kot mati samohranilka. Deutschlandfunk Kultur poroča o svoji boleči izgubi, ker se je njen biološki oče boril za vrnitev, vendar ni uspel.

Matere, ki so jih prizadele obvezne posvojitve, so bile pod ogromnim pritiskom. Viola Greiner-Willibald poroča, da si mnoge ženske zaradi strahu pred represijo niso upale nasprotovati umiku države. Družinski kodeks NDR ni dovolil usmiljenja in je pozval k vzgoji "socialističnemu osebnosti". "Der Spiegel" je že leta 1975 poročal o tej zamujeni politiki, ki v nadaljnji epizodi ni bila dovolj obdelana.

Pregled v fokusu

Obdelava te zgodbe še ni končana. Bundestag je leta 2019 vprašal, da posvojitvene datoteke ne smejo več uničiti, in sprejeti so bili ukrepi za vzpostavitev "osrednje agencije za informacije in namestitev in namestitev". Končni rezultati in konkretni ukrepi so še vedno nejasni, saj študija Zveznega ministrstva za notranje zadeve ne bi smela dokončati do začetka leta 2026, saj [prisiljeni posvojeni otroci] (https://zwangsadopted-kindInder.de/aufung- zwangsadoptions/). Sam Kerner zahteva, da se ne postavlja samo baza podatkov DNK, ampak omogoča tudi dostop do pomembnih datotek za posvojitev prizadetih staršev.

Na koncu modne revije je vprašanje ostalo, koliko prizadetih staršev in otrok še vedno čaka na pojasnilo in pravičnost. Ljudje, ki so jih oropali s prisilnimi posvojitvami svoje identitete in otroci, si zaslužijo to obdelavo. Kilian Kerner upa, da se bo skozi svojo zbirko vrtel še en kamen in v enem letu dosegel vsaj deset novih informacij. Zgodovina prisilnih posvojitev v GDR je na koncu zgodba o izgubi in neumornem prizadevanju za pravičnost.