Domoljubni pohod v Detmoldu: združeni protest in nacionalni ponos!

Domoljubni pohod v Detmoldu: združeni protest in nacionalni ponos!

3. oktobra, na dan nemške enotnosti, je potekal »domoljubni pohod« od železniške postaje Detmold do Hermannsdenkmala v Teutoburškem gozdu, ki se ga je udeležilo okoli 200 mož in žena. Pod geslom »Ljubezen do domovine ni zločin« so udeleženci vzklikali slogane, kot je »Nemčija, Nemčija«, s čimer so pokazali, da so vprašanja identitete v trenutni politični klimi zelo pomembna. Dogodek je organiziral Benedict Doege, okrožni predsednik Junge Union (JU) Lindenthal. Vodi tudi spletno stran “Proti spolu”, kjer prodaja različne predmete z nacionalnimi simboli. Kölnski mestni list poroča, da so bili nekateri udeleženci te kampanje identificirani kot desničarski skrajneži, vendar med pohodom ni bilo videti desničarskih ekstremističnih sloganov ali simbolov.

Na železniški postaji v Detmoldu se je skupina srečala z okoli 300 protidemonstranti, ki so jasno protestirali proti pohodu. Policija je obe skupini ločila, da sta oba dogodka potekala mirno. Doege je v svojem nagovoru poudaril jasen namen, da se ne pusti pod vplivom skrajnežev, pa naj bodo levi ali desni, in zatrdil, da dogodka ne bi smeli zlorabiti v ideološke namene.

Kontekst spremembe

Ta dogajanja so del širšega trenda, ki poteka skozi nemško politično krajino. Premik v desno v Nemčiji je očiten. Glede na raziskavo se med prebivalstvom povečujejo desničarski ekstremisti. Alternativa za Nemčijo (AfD) je zdaj dosegla rekordnih 20,8 odstotka v zvezni vladi, s čimer je postala največja opozicijska stranka. Tudi politično motivirana kazniva dejanja z desničarskim ekstremističnim ozadjem so v zadnjih letih doživela zaskrbljujoč porast, z več kot 20.000 primeri letno. Statista kaže, da približno 85 odstotkov vprašanih vidi demokracijo kot dobro obliko vladanja, vendar jih je 55 odstotkov nezadovoljnih z njenim delovanjem.

Na splošno politični diskurz kaže visoko stopnjo polarizacije, zlasti pri temah, kot so migracije, vojne in gospodarstvo. Populistična gibanja imajo koristi od te polarizacije in slikajo sliko, ki nasprotuje »pravim ljudem« in »pokvarjenim elitam«. AfD, ki jo je leta 2013 ustanovila skupina moških kot odgovor na finančno krizo, je od takrat postala vse bolj vplivna. V kontekstu teh gibanj postane jasnejša tudi vloga dogodkov, kot je »domoljubni pohod«, katerega simbolika in retorika odmevata v družbi, za katero je značilna negotovost.

Po teh dogodkih je deželni parlament Severnega Porenja-Vestfalije opravil tudi manjšo preiskavo o desničarskih skrajnih udeležencih dogodka. Vodja kölnske stranke CDU je napovedala, da bo po odgovoru na to zahtevo stopila v stik z Doegejem, da bi nadalje obdelali dogodke. Urad za zaščito ustave NRW je organizatorje pohoda uvrstil med "domoljubne skupine", ki bi potencialno lahko služile kot most do desničarskega ekstremizma, kar še dodatno podžiga razpravo o patriotizmu in nacionalizmu v Nemčiji.

Pred nami je razburljiv čas, saj vprašanja o identiteti, domu in pripadnosti postajajo vse bolj pereča. Na takšna podjetja se gleda s sumom, meje med patriotizmom in ekstremizmom pa so vse bolj zabrisane. Kako se bodo ti trendi razvijali in kakšen odmev bodo naleteli v družbi, bo pokazala prihodnost.