Mülheimski most: 200 milijonov evrov več za obnovo!
Popravilo mostu Mülheim se je močno zavleklo. Stroški narastejo na 500 milijonov evrov, dokončanje leta 2029.

Mülheimski most: 200 milijonov evrov več za obnovo!
Občutno povečanje stroškov gradnje in drastično podaljšanje časa gradnje podrta vse prejšnje rekorde pri popravilu mostu Mülheim v Kölnu. Če se v načrtih odražajo očitne težave, ne preseneča, da so skupni stroški za projekt zdaj ocenjeni na skoraj 500 milijonov evrov. Ta številka se je že podvojila, potem ko se je načrtovana doba gradnje s prvotnih štirih podaljšala na 11 let. Po sedanjih napovedih naj bi bil most, ki je pomembna prometna skrb mesta, spet popolnoma prevozen najpozneje do leta 2029, prva vozila pa bi se smela prevažati po prenovljeni konstrukciji že leta 2028. O tem poroča Radio Köln.
Mülheimski most, spomeniško zaščitena stavba, je v slabšem stanju, kot so predvidevali strokovnjaki na začetku projekta. V srednjem delu konstrukcije je potrebna popolna zamenjava podkonstrukcije, kar velja za glavni vzrok za skok stroškov. Dodatne izzive za financiranje predstavljajo dodatni stroški gradnje, ki so se ustrezno povečali zaradi daljših časov gradnje. To pa še ni vse, pričakujejo se že nadaljnji dodatki.
Ozadje podaljšanja časa gradnje
Kaj pa to podaljšanje roka gradnje pomeni za izvajalce? Po mnenju strokovnjakov pri Bauprofessor lahko takšna podaljšanja povzročijo odškodninske zahtevke za gradbene izvajalce, če pride do odstopanja od pogodbeno dogovorjenih urnikov. Pri tem je pomembno, kdo je odgovoren za stroške zamud. Če gre za tretjo osebo ali zastopnike stranke, je to lahko finančno pomembno.
Da pa lahko zahtevajo to nadomestilo, morajo izvajalci predložiti podrobno dokumentacijo, ki podrobno opisuje, kako so nastale zamude in finančne posledice, ki so jih povzročile. Odločitev višjega deželnega sodišča v Hammu je že poudarila pomen natančne predstavitve takih dejstev.
Pravni okvir
Zdaj se postavlja vprašanje: Kaj pa, če naročnik spremeni terminski načrt gradnje? Sodba Zveznega sodišča je jasno pokazala, da preprosta predložitev spremenjenega načrta gradnje ne vodi samodejno do zahtevka za dodatno plačilo. Za izvajalce to pomeni, da morajo ne samo natančno dokumentirati čase gradnje, ampak tudi preučiti možne alternative odškodninskim zahtevkom. Te pravne podrobnosti poudarjajo zapletenost gradbenih projektov in potrebo po pregledni komunikaciji med vsemi vpletenimi, kot je jasno razvidno na platformi anwal.de.
Popravilo mostu Mülheim nas bo spremljalo še dolgo v trideseta leta 20. stoletja, skrbi glede povečanih stroškov in pravnih izzivov pa verjetno ne bodo kmalu izginile. Kljub temu ljudje v Kölnu upajo, da bo most, ki zahteva veliko potnikov in voznikov, končno spet zanesljivo uporabljen.