Gradnja mošeje v Hannovru: Kontroverzni načrti Ditiba povzročajo razburjenje!
Hannover načrtuje gradnjo mošeje Ditib, ki se bo izognila političnemu vplivu. Župan izraža pomisleke.

Gradnja mošeje v Hannovru: Kontroverzni načrti Ditiba povzročajo razburjenje!
V Hannovru se nekaj dogaja: Načrt za gradnjo nove mošeje s strani Turško-islamske zveze Inštituta za vero – bolj znanega kot Ditib – dobiva obliko. Skupnost Merkez ima velike ambicije: v središču mesta načrtuje 25 metrov visoko džamijo, ki bo sprejela 600 moških in 300 žensk, saj je sedanja džamija že prepolna. Vlogo za gradnjo bi lahko oddali že prihodnje leto, dokončanje pa v naslednjih treh letih. Za projekt je na voljo proračun v višini 10 milijonov evrov, kot pravi NZZ poročali.
A načrti niso brez izzivov. Župan Hannovra, Belit Onay, izraža zaskrbljenost – zlasti v zvezi z domnevnim vplivom turške države na Ditib. V preteklosti so se ponavljale napetosti tako z njegove strani kot tudi iz vrst CDU in FDP. Skeptični odnos politikov poudarjajo obsežne povezave med Ditibom in turško versko oblastjo Diyanet, ki je neposredno podrejena predsedniku Erdoğanu. Kritiki, kot je Eren Güvercin, opozarjajo, da je Ditib lahko več kot le verska organizacija in celo dokumentira politične dogodke turških politikov v mošejah Ditiba. To vodi v napeto razpravo o vplivu turške vlade na lokalno skupnost.
Razgibana zgodba
Ditib letos praznuje 40. obletnico delovanja; združenje je bilo ustanovljeno v Kölnu leta 1984. V tem času se je marsikaj spremenilo, turški priseljenci, ki so prišli v Nemčijo v šestdesetih letih 20. stoletja, so se za zadovoljevanje svojih verskih potreb organizirali v mošejske skupnosti. Ditib je zdaj največje islamsko združenje v Nemčiji z več kot 900 pridruženimi mošejami in predstavlja več kot 70 odstotkov živečih muslimanov v državi BR poročali.
Izzivi, ki jih je društvo premagalo v zadnjih letih, so precejšnji. Od poskusa državnega udara v Turčiji leta 2016 je bil Ditib osumljen, da deluje kot podaljšek Erdoganove vlade. Dogovor, da se bodo sredstva pošiljala iz Turčije od leta 2023 in dolgoročno nobenih imamov ne bo več poslanih iz Turčije, kaže pritisk na reformo, ki mu je Ditib izpostavljen. Organizacija se lahko končno razvije v sodoben glas v nemškem islamu, če se spremenijo tudi njene strukture.
Nevarnost nesporazumov
Željo po spremembi podpirajo mnogi v skupnostih Ditib, ki temeljijo na potrebi po imamih, ki dobro poznajo nemški jezik in kulturo. Na lokalni ravni je veliko prostovoljcev, ki ne želijo biti pod vplivom politike in si aktivno prizadevajo za spodbujanje pozitivnega dojemanja islama v Nemčiji. Predsednik DITIB iz Marktredwitza je primer integracije: govori popolno nemščino in vnaša tradicionalne frankovske običaje v delo v mošeji.
Odprtje nove mošeje v Hannovru bi lahko bilo odvisno od nove verodostojnosti skupnosti Ditib, pri čemer so politične napetosti in ozadje združenja še vedno pod sumom. Lokalna skupnost se torej vidi v območju napetosti med tradicijo in sodobnostjo, med turškimi koreninami in lokalnimi potrebami.
Prihodnji meseci bodo pokazali, ali lahko upi za neodvisno in reformirano skupnost Ditib v Hannovru postanejo resničnost ali pa bodo stare vezi s turško politiko še naprej metale senco na novo mošejo. Pot se zdi zahtevna, a prva faza projekta je postavljena.