Nius in kulturna vojna: Kako ogrožena je demokracija!
Niusov dokumentarec razkriva desničarske populistične taktike proti civilni družbi in analizira njihov vpliv na demokracijo.

Nius in kulturna vojna: Kako ogrožena je demokracija!
Nova knjiga razburja današnjo medijsko krajino: pod naslovom “Kompleks nevladnih organizacij” Nius osvetljuje temne plati nevladnih organizacij (NVO) in njihov vpliv na politiko. Desničarski populistični portal, ki ga je ustanovil Julian Reichelt, nekdanji odgovorni urednik Bilda, lahko računa na vse več privržencev, ki svoje mnenje promovirajo na družbenih omrežjih. Članek vsebuje več podrobnosti o tem razvoju bachhausen.de.
Nius se je sčasoma preusmeril od začetne osredotočenosti na Zelene k širši strategiji napada na celotno demokratično civilno družbo. Platforma uprizarja pravo kulturno vojno in napada ugledne akterje, da bi sejala nezaupanje v demokratične strukture. Po besedah avtorja knjige Björna Harmsa, ki je izšla šele maja 2025, Nius uporablja tudi znane osebnosti za legitimizacijo teh tem in metod dela v javnosti. Kritike so prišle tudi od Ulricha Vosgeraua, ki je podvomil v metode dela Correctiv, predvsem glede njihovega poročanja o tajnih sestankih.
Vpliv nevladnih organizacij
Toda kaj se v resnici skriva za pojmom »kompleks NVO«? Knjiga razkriva očitno zapravljanje davkoplačevalskega denarja in osvetljuje finančne odnose nevladnih organizacij z državnimi organi. V državi, kjer so leta 2024 davčni prihodki znašali nekaj manj kot bilijon evrov, finančni viri pa so glede na naraščajoče izdatke nezadostni, postaja vloga nevladnih organizacij še toliko bolj izjemna. Državna poraba se med drugim steka v migracijsko politiko in razvojno pomoč, preiskava teh struktur in njihovega vpliva na delo vlade pa je vedno bolj zahtevana. Te ugotovitve izhajajo iz jf-buchdienst.de.
Knjiga ni le kritičen pregled vloge nevladnih organizacij, ampak tudi poziv k analizi njihove povezanosti s civilno družbo, politiko in mediji. Vprašanje postane še bolj eksplozivno, če upoštevate, da desničarska populistična gibanja pridobivajo podporo v Evropi, na primer na Madžarskem, v Italiji in med privrženci AfD v Nemčiji. Ankete kažejo, da lahko AfD pričakuje dobre rezultate na prihajajočih državnih volitvah. Ta normalizacija desničarskih populističnih diskurzov ne bi mogla le spremeniti politične pokrajine, ampak tudi zamajati temelje demokracije. bpb.de poročali.
Nevarna igra
V trenutnih razmerah je zelo pomembno spremljati širjenje desničarskih ekstremističnih narativov, ki operirajo s terminom »globoke države« in se mobilizirajo predvsem proti projektom civilne družbe. Tega razvoja ni mogoče opaziti samo v Nemčiji, ampak se širi tudi po vsej Evropi, spodbuja pa ga trenutna socialna in migracijska razprava.
Izzivov, ki jih predstavlja vzpon desničarskega populizma, ne gre podcenjevati: ogrožajo demokratična načela in dajejo dodatni prostor ekstremističnim ideologijam. Videti je treba, kako se razvija politična pokrajina in ali je med tarčami takšnih napadov mogoče slišati glasove civilne družbe.