Zelenskij zahteva drastično znižanje cen ruske nafte – pritisk na Putina!

Zelenskij zahteva drastično znižanje cen ruske nafte – pritisk na Putina!

V torek zvečer je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v videosporočilu nujno pozval EU. Poziva k prepolovitvi zgornje meje cene ruske nafte s 60 na 30 dolarjev za sod. Ta zahteva je odgovor na predlog Evropske komisije o znižanju najvišje cene na 45 USD. Zelenskij se zahvaljuje Evropski komisiji za njeno zavezanost energetskemu in bančnemu sektorju v predlaganih novih sankcijah proti Rusiji, ki se zdijo potrebne po intenzivnih zračnih napadih na ukrajinska mesta.

Zelenskyj vidi prepolovitev zgornje meje cen kot ključni korak za pritisk na Rusijo in vzpostavitev miru v regiji. V sporočilu je kritiziral kompromise Zahoda do Rusije, ki so po njegovem mnenju privedli le do nadaljnjega odlašanja miru. Po besedah ​​Zelenskega zračni napadi, ki jih opisuje kot vse bolj agresivne, niso odgovor na ukrajinska dejanja, temveč se zdi, da kažejo ruski vojaški pritisk.

Nove sankcije v središču pozornosti

Evropska unija je očitno pripravljena na nove ukrepe proti Rusiji. Kot poroča Spiegel, je Evropska komisija že napovedala sankcije, ki naj bi posebej prizadele Ruski energetski in bančni sektor. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je predlagala znižanje najvišje cene, vendar morajo o končni odločitvi glasovati še države članice EU.

Hkrati postajajo izzivi evropske energetske oskrbe vse bolj pereči. Približno 41 % zemeljskega plina v EU prihaja iz Rusije, zaradi česar je zmanjšanje dobave plina, ki je bilo uvedeno od začetka vojne v Ukrajini, neprijetno vprašanje. Države, kot sta Poljska in Nizozemska, ne prejemajo več plina iz Rusije, medtem ko je Nemčija po ocenah bpb izjemno prizadeta zaradi prekinitve prog Nordstream 1.

Obeti za energetski prehod

Razprava o odvisnosti od ruskega plina jasno kaže, da obstajajo različni interesi v EU. Medtem ko Madžarska in Avstrija oklevata glede popolnega izvajanja sankcij proti Rusiji, se države, kot je Češka, vse bolj zanašajo na utekočinjeni zemeljski plin (LNG), da bi postale bolj neodvisne od Rusije. Hkrati se v Nemčiji gradijo terminali za UZP za transport uvoženega plina. Ta razvoj poteka v ozadju naraščajoče porabe premoga v EU, medtem ko postopno opuščanje premoga ostaja ključni cilj.

Torej lahko vidite, da geopolitične napetosti in energetska nevihta postajajo vse pomembnejša tema v EU. Prihodnji dnevi in ​​tedni bodo pokazali, kako bodo politične in gospodarske odločitve vplivale na stabilnost v Evropi.